8 najbolj priljubljenih turisti─Źnih znamenitosti v Masadi

8 najbolj priljubljenih turisti─Źnih znamenitosti v Masadi

UNESCO-ova svetovna dedi┼í─Źina Masade ima pomembno vlogo v judovski zgodovini in je ena najbolj zanimivih znamenitosti obiska Mrtvega morja. Tu je pri┼ílo do obleganja Masade, ko so Zealoti zadnje stali zoper Rimljane in so se samomorilili, ne pa dovolili Rimu, da jih vzame kot zapornike. Pridi sem, da razi┼í─Źem neverjetne ru┼íevine na vzno┼żju gore in si oglejte ─Źudovite panorame ─Źez Mrtvo morje. Na vrhu seznama stvari, ki jih je treba opraviti, je treba videti tukaj son─Źni vzhod. Ravno jutro se zbudite, je vredno ogledov z vrha.

1 Muzej Masada

Muzej Masada

Za pomanjkanje pomembnosti Masade, tega muzeja ne presko─Źite v Masada Visitor's Center. Vsebuje fascinantno zbirko artefaktov, odkritih med arheolo┼íkimi izkopavanji tukaj in resni─Źno prina┼ía ┼żivljenje zgodbe te trdnjave. Tudi tisti z omejenim ─Źasom na mestu bi morali poskusiti, da se muzej fit na za─Źetku svojega obiska, saj ozadje, ki je na mestu Masada v zgodovini judovske zgodovine vam bo pomagalo, da boste razumeli spletno mesto v celoti. Avdio vodnik je vklju─Źen v vstopno ceno.

2 Pot do vrha

Pot do vrha

Na vrhu lahko dose┼żemo tri na─Źine. ─îe ne ┼żelite hoditi, potem ┼żi─Źnica je va┼ía izbira, pri ─Źemer vsakih 10 minut od sredi┼í─Źa obiskovalca in pogled na pti─Źje perspektive ─Źez ┼íare. Za aktivno, na vrhu sta dva druga na─Źina. Tisti, ki si ┼żelijo kratek sprehod, lahko sprejmejo Pot Rampa (z zahodne strani gore), in tisti, ki ┼żelijo popolno izku┼ínjo, lahko pohodni┼íke poti Snake Trail (od sredi┼í─Źa obiskovalca), ki traja pribli┼żno eno uro, s katero se lahko odpravite s ─Źudovitimi pogledi vse do vrha.

3 Severna pala─Źa

Severna pala─Źa

Na severni konici platoja je spomenik Herodova severna pala─Źa, drzno zasnovana struktura na treh ravneh. Najvi┼íji del, s Herodovimi stanovanjskimi apartmaji, se kon─Źa v polkrogu, od koder je pogled na oba spodnje terase dose┼żen na sodobnem poletnem koraku na zahodni strani. Na poti navzdol, cisterne Za vodo lahko vidimo skalo. Na srednja terasa (20 metrov ni┼żje navzdol), ki so ga arheologi zaklju─Źili, je bil zasnovan tako, da slu┼żi za pre┼żivljanje prostega ─Źasa in sprostitev, sta dva koncentri─Źna obro─Źa sten. ┼átiri metre ni┼żje je kvadrat spodnja terasa, peristyle (dvori┼í─Źe obkro┼żeno s stebri) z navaljenimi korinskimi stebri, ki stojijo na steni, obrnjeni z pobarvanim ometom.

Masada - karta severne pala─Źe

4 Kopalnice

Kopalnice

Ju┼żno od severne pala─Źe je kopali┼í─Źe. Dvori┼í─Źe, obdano s tremi stranmi, stebri vodi v a garderoba (apodterij), ki je tlakovana s ─Źrno-belimi trikotnimi plo┼í─Źicami. Sosednje je to tepidarij (topla soba), tudi s tlakovanim nadstropjem; na frigidarium (hladna kopel); in kaldarij (vro─Źa kopel). Posebej impresiven je kaldarij, ki je ohranil hipokavst (sistem talnega ogrevanja). Majhni stebri hipokavsta, ki so bili ve─Ź kot 200, so prvotno podprli mozai─Źni plo─Źnik. S strehe kopalnic je dober pogled na celotno trdnjavo. Jugozahodno od kopali┼í─Ź je stavba, za katero se domneva, da je imela Herodove delovne prostore in pisarne. Vsebuje ritualno kopel (mikveh), ki so ga zgradili Zealots med 66. in 73. letom.

5 Sinagoga

Sinagoga

Z zidovi trdnjave Masade so bagri na┼íli ostanke enega najstarej┼íih sinagogov na svetu in edinega, ki je iz ─Źasa tempeljskega obdobja. Prvotna streha je bila name┼í─Źena na stebrih in v ─Źasu Heroda bi bila stavba z zidom razdeljena na dva dela. Zealots spremenili strukturo in name┼í─Źene kamnite klopi. Med arheolo┼íkim delom so bili tu najdeni ┼ítevilni drsniki, ki so bili v Izraelskem muzeju v Jeruzalemu.

6 Bizantinska cerkev

Bizantinska cerkev

Jugovzhodno od sinagoge je ┼íe en velik kompleks zgradb, pri ─Źemer so najpomembnej┼íi delno ohranjeni ostanki cerkve, ki so jo zgradili bizantinski menihi, ki so v 5. stoletju ┼żiveli na planoti. Cerkev se vstopi skozi verando ali vhodno sobo. Apsida na vzhodni strani ima votlino v tleh, ki ima lahko name┼í─Źene relikvije. Na severni strani ladje je (delno ohranjen) mozaik plo─Źnik z predstavitvami rastlin in sadja.

7 Zahodna pala─Źa

Zahodna pala─Źa

Na ju┼żnem koncu planote je eden od stolpov West Gate (nasproti rimske rampe) in velike zahodne pala─Źe. Tukaj lahko vidite, kako so Zealots spremenili stavbo, da bi zagotovili nastanitev in zgradili ┼íe en mikveh na jugovzhodu. Medtem ko je bila Severna pala─Źa Herodova zasebna rezidenca, je bila Zahodna pala─Źa, ki pokriva povr┼íino pribli┼żno 4.000 kvadratnih metrov, njegova uradna rezidenca. Severna in zahodna krila so vsebovala doma─Źe in upravne pisarne ter nastanitev uradnikov in uslu┼żbencev. V ju┼żnem krilu so bili kraljevi stanovanjski in dr┼żavni stanovi. V eni sobi, o─Źitno komorni dvorani, so bagri na┼íli dobro ohranjen plo─Źnik mozaika, najstarej┼íi, ki je bil v Izraelu in na palestinskih ozemljih odkrit, z geometrijskimi vzorci in rastlinskimi motivi z vinskimi in fignimi listi ter olivnimi vejami. Na razli─Źnih to─Źkah, kjer je bil plo─Źnik uni─Źen, si lahko ogledate smernice, uporabljene pri postavitvi mozaika. Jugozahodno od zahodne pala─Źe je kolumbarij, kro┼żna struktura iz ─Źasa Heroda s ┼ítevilnimi ni┼íami za pepelnice, domnevno, da bi se ostankov nejevidskih pripadnikov Herodovega garnizona.

─îe gremo ju┼żno od kolumbarija, greste na dva velika odprta cisterna in pridemo do ju┼żnega Bastiona na ju┼żni konici platoja. Na poti nazaj po vzhodnih stenah se nahaja tretji mikveh (pri ju┼żnih vratih), drugi cisterni in hi┼íe iz bizantinskega obdobja (na levi) in od zasedbe Zealot (na desni), preden se vrnejo v Vzhodna vrata. Iz vzhodnih zidov so ─Źudovit razgled na Mrtvo morje in hribe nad njimi z nenehno spreminjajo─Źo barvno igro.

8 Sound in Light Show

Sound in Light Show

Dvakrat tedensko (v torek in ─Źetrtek), v toplej┼íih mesecih od marca do oktobra, je v amfiteaterju Masada (ki ga je mogo─Źe dose─Źi le na cesta iz Arada). ─îe se ustavite na obmo─Źju Masada za no─Ź, namesto na dnevnem izletu, je to vredno turisti─Źno zanimanje za na─Źrtovanje ─Źasov va┼íega obiska Masada.

Zgodovina

┼Żidovski zgodovinar Flavius ÔÇőÔÇőJosephus pripisuje prvo trdnjavo, postavljeno na hribu, visokemu duhovniku Jonatanu. Herod je raz┼íiril prvotno majhno trdnjavo v trdnjavo, ki je zdru┼żila kraljevsko veli─Źanstvo z veliko obrambno mo─Źjo, tako da je Masada postala trdnjava (metsuda) par excellence.

V te┼żavnem letu 40 pr.n.┼ít., ko so Parthians izbrali Hasmonejskega Antigona za svojega vodjo, je Herod za varnost vzel svojo dru┼żino in njegovo zmenjeno ┼żeno Mariamne. Tudi v 31. pr. N. ┼át., Ko je Octavian v bitki za Actium premagal floto Antonija in Cleopatre v bitki za Actium, je Herod potoval na Rodos, da bi prisegel na novega rimskega mojstra, Herodovo dru┼żino poiskala varnost Masade, ─Źeprav se je tokrat z Mariamne Alexandra, je bila vzeta lo─Źeno v trdnjavo Alexandria v Samariji.

Med 37. in 31. pr. N. ┼át. Herod je Masada spremenil v nepremagljivo trdnjavo. Vrhovno planoto, ki pokriva obmo─Źje 600 metrov dolg do 200 metrov ┼íirok, s svojimi pala─Źami, upravnimi zgradbami, skladi┼í─Źi, voja┼ínicami in cisternimi, je zaprta 1300-metrska stena casemata, oja─Źana s 38 stolpi, vsakih 10 metrov visoko. Obstajalo je dvanajst cistern, ki bi skupaj z zalogami hrane v prostorih za trgovino omogo─Źili trdnjavo, da bi lahko vzdr┼żala dolg obleganje.

Ta polo┼żaj se je zgodil nekaj desetletij pozneje, med judovskim vzponom proti Rimu.

V 66. letih prej┼ínjega stoletja se je celo pred nara┼í─Źanjem pojavila skupina zealotov - ─Źlanov radikalne stranke, ki so zapustili Jeruzalem zaradi medsebojnih konfliktov med Judom - se uveljavila na Masadi pod vodstvom Menachem Ben Judah. Kmalu zatem je bil Menachem umorjen v Jeruzalemu in njegov ne─Źak Eleazar Ben Yair je prevzel poveljstvo Masade. Rimljani so vzeli trdnjavo Herodeion, medtem ko so se zealotske sile v utrdbi Machaerus (v dana┼ínjem Jordanu) predale v zameno za obljubo prostega prehoda in nato okrepile garnizon na Masadi, ki je kon─Źno zasedel skupno 967 mo┼íkih, ┼żensk in otrok. Po padcu Jeruzalema v letu 70 in 70 dalje so zagovorniki Masade nadaljevali, in v 72. letu so se Rimljani odlo─Źili, da bodo to zadnjo ┼żepo upora premagali obleganjem.

Njihov poveljnik, Flavius ÔÇőÔÇőSilva, je obkro┼żil Masado v obodu (obleganje stene) s skupno dol┼żino 4.500 metrov. Zunaj tega je zgradil osem tabori┼í─Ź za obleganje sil; njegov glavni ┼ítab, romboidal v na─Źrtu, je bil na zahodni strani. Na zahodni strani gri─Źa je bila zgrajena velika rampa, tako da se lahko na zidove trdnjave razporedijo bobni in drugi oblegalni stroji. Po osmih mesecih obleganja so se Rimljani prebili skozi stene in za┼żgali gozdno steno za njimi.

Ko je videl, da je situacija brezupna, je Eleazar v govoru, ki ga je zapisal Flavius ÔÇőÔÇőJosephus ("Judovska vojna", VII, 8,6-8), pozval svoje tovari┼íe v oro┼żje umrl namesto da bi bil ujetnik. Spalili so vse svoje posesti, razen zalog hrane (od Herodovega ─Źasa), da bi Rimljanom pokazali, da niso bili predolgo predani. Potem, ─Źeprav je judovsko pravo prepovedalo samomor, so izbrali deset mo┼ż, ki so postavili preostale zagovornike v me─Ź in se nato ubili. Ko so Rimljani vzeli trdnjavo naslednje jutro, so na┼íli 960 teles. Dve ┼żenski, ki sta se skupaj s petimi otroci skrila v vodi, jim je povedala, kaj se je zgodilo. "Toda, ko so odkrili veliko ┼ítevilo teles, se niso veselili svojega porazja svojih sovra┼żnikov, ampak so ob─Źudovali plemenito resolucijo in nespremenljiv izziv smrti, ki so jo pokazali vsi, ki so vpleteni v dejanje" (VII, 9,2). Ta junak, ki je sicer morda nerazumna, je za mnoge ┼żidove naredila Masado simboli─Źen kraj.

Masada Map

Povej Naprej:

Podobne Strani

add