Palmyra-dedi┼í─Źina pod nasadom

Palmyra-dedi┼í─Źina pod nasadom

Palmera, ki je na seznamu svetovne dedi┼í─Źine UNESCO, je zdaj v nevarnosti popolnega ru┼íenja. Podobno kot Bamiyan Buddhas iz Afganistana, bi lahko to staro mesto v prihodnjih ─Źasih izgubilo svet. Zgodba o Palmyri je tako o─Źarljiva kot vsaka, kot di┼íe─Źi pljuski ittar romancing neutrudnih vetrov pu┼í─Źave.

Tempelj Bel (fotografija Bernard Gagnon)

Nahaja se severovzhodno od Sirije v prestolnici Damask, Palmyra je oaza v sirski pu┼í─Źavi. Mesto, zdaj v ru┼íevinah, je bilo najpomembnej┼íe kulturno in trgovsko sredi┼í─Źe starodavnega sveta. Okolica obkro┼żena s palmami wadi ali strugo, ki te─Źe skozi njo, zaradi ─Źesar je postala po─Źivali┼í─Źe za ┼ítevilne po─Źitni┼íke prikolice v zgodovini ─Źasa.

Rest-Stop za po─Źitni┼íke prikolice trgovcev (Photo by yeowatzup)

Palmyra je bila pomembna znamka na poti svile. Trgovci in trgovci so ga uporabljali kot po─Źitek in po─Źivali so se karavani, saj je bil most med misti─Źnimi de┼żelami na Bli┼żnjem vzhodu in z mo─Źjo svetovne politike - Gr─Źijo. Palmyra je zaradi svoje lepote poimenovana kot Biser pu┼í─Źave.

Ruševine stare civilizacije (Foto: Gavin)

Palmirovi starodavni spomeniki, kot so Ba'al Shamin, Agora, Tempelj Bel in dolina grobov, le┼żijo na jugozahodni obrobju (v Tadmurju) sodobnega mesta. Arhitekturni slog mesta odra┼ża slepo soto─Źje gr┼íko-rimske umetnosti z aboriginalnimi perzijskimi vplivi. Na razpotju tako raznolikih civilizacij je eksoti─Źni vpliv na fasado mesta.

Gledali┼í─Źe Palmyra (foto Varun Shiv Kapur)

Prva izkopavanja se je za─Źela leta 1929, od takrat pa se je v Tadmurju nadaljeval proces restavriranja. Danes je v mestu pribli┼żno 30.000 prebivalcev.

O avtorju:

A besedoslovec, Etti Bali ljubi igranje z besedami, ki ustvarjajo svet absurda. V idealnem svetu se ne bi nikoli prebudila, saj misli, da je spanje odgovor na vse svetovne probleme.

"

Povej Naprej:

Podobne Strani

add